Nové lázně

Nové Lázně (Nove kopeli) so zgodovinska kopališka stavba v Mariánskih Láznih (Marienbad), danes hotel Ensana s petimi zvezdicami, ki jih upravljavec imenuje največji zgodovinski balneoterapevtski objekt na Češkem. Navaja, da v stavbo po ceveh neposredno priteka voda iz Gozdnega in Ambroževega izvira, ki sta temelj zdraviliške oskrbe, rehabilitacije in diagnostike, tudi terapije s kisikom. Oba sta hladni ogljikovi mineralni vodi, ne termalni: Ambrožev izvir upravljavec opisuje kot izrazito bogat z železom, Gozdni izvir pa kot bogat s hidrogenkarbonati in natrijem ter ga uporabljajo pri boleznih zgornjih dihal, kroničnem bronhitisu, astmi in alergijah ter za inhalacije. O marienbadskih vodah na splošno piše, da se dvigajo iz vulkanskih tal Slavkovskega gozda po tektonskih prelomih in so vse bogate z naravnim ogljikovim dioksidom; bližnji Marijin izvir je izhod skoraj čistega CO2, ki ga uporabljajo za suhe plinske kopeli in plinske injekcije.

Osrednji prostor je dvorana Rimskih kopeli. Upravljavec našteva enaindvajset stebrov iz temno rdečega salzburškega marmorja s kapiteli iz belega kararskega kamna, pozlačene bruhalnike v obliki levjih glav, barvne majolične ploščice, stekleni strop po vsej dolžini dvorane ter dva prvotna bazena in tretjega s protitokom, dodanega ob sodobni obnovi. O tem, s čim so napolnjeni, upravljavec navaja obe različici: na enem mestu prvotna bazena imenuje „bazena z mineralno vodo“, na drugem pa piše, da je v bazenih navadna voda, le blažje klorirana kot v običajnem bazenu, mineralna voda pa je pridržana za kopeli v kadeh. Ob zgodovinski dvorani je sodoben wellness s savno z 80 °C, parno kopeljo in Kneippovo terapijo.

Ohranili sta se dve zasebni kopalni kabini, ki ju še danes uporabljajo za specialno balneoterapijo, mineralne kopeli in blatne obloge. Kraljeva kabina je pripadala Edvardu VII., ki je po navedbah upravljavca Marienbad obiskal devetkrat; v njej so še bakren parni kotel, zgodovinski grelnik, majolične ploščice, slike ptic, lesen stol z vgrajeno mehansko tehtnico in poslikane steklene plošče iz delavnice Geyling z Dunaja v vratih lože. Cesarska kabina nosi ime Franca Jožefa I.

Stavba je nastala iz stiske s prostorom. Železnica je v mesto prišla leta 1872 in obiskovalcev je kmalu postalo preveč za stare Nove kopeli, ki so imele 42 kabin, med njimi tiste za „jeklene kopeli“ v z železom bogati vodi Ambroževega izvira. O prezidavi je odločil in jo financiral opat Alfred Clemens; v Marienbadu rojeni arhitekt Josef Schaffer jo je zasnoval po vzorih italijanske renesanse iz Benetk, Bologne in Firenc, gradili pa so od 1892 do 1896, vedno pozimi, da ne bi motili sezone. Slovesno so jo odprli 1. junija 1896, opatovi začetnici A. C. in A. T. sta še vedno vklesani v čelo. Predhodnico hiše upravljavec vidi v kopališču Neubad, ki ga je opat Karl Kašpar Reitenberger ustanovil leta 1828 s šestnajstimi kopalnimi kabinami in desetimi sobami za goste, prvo zdraviliško sezono v mestu pa postavlja v leto 1808. Nové Lázně so s Centrální Lázně, Maria Spa, Hvězda, Neapol in Imperial povezane v en kompleks s 5.900 m², ki ga povezujejo pokriti hodniki; Mariánské Lázně so od leta 2021 na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od leta 2023 pa imajo status klimatskega zdravilišča.

Rimske kopeli niso javni bazen. Gostje Nové Lázně in Centrální Lázně jih uporabljajo med bivanjem, gostje hotela Hvězda pri bivanju, daljšem od treh noči, obiskovalci, ki tam ne bivajo, pa lahko vstopijo le na kraju samem, v dveh terminih na dan, ob 11.00 in 14.00, če je prostor. Upravljavec navaja, da rezervacij vnaprej po e-pošti ali telefonu ne sprejemajo in da vstopa za določen dan ni mogoče zagotoviti. Izbrani postopki so na voljo tudi ambulantno, po pregledu pri zdravniku, ki ga dogovorite prek zdraviliške recepcije.